Z domačimi sem vedno manj na vezi. Zgleda, da se čustva s časom umirijo, življenje pade v nov ritem in vse se nekako spet uredi, v novem okolju med novimi ljudmi. Če je na začetku vse skupaj zgledalo kot nekakšen "sistem error", se življenje zdaj uvaja v nov sistem, nove rituale. Še pred nekaj tedni je vse skupaj delovalo kot nekaj mesečne počitnice, zdaj pa se pravljica spreminja v skoraj prisilno delo v tujini. Predvsem zaradi bližajočega se izpitnega obdobja. Pred dnevi sem si dokončno izboril opravljanje 6. predmeta, za kar mi je zdaj skoraj malce žal. Obveznosti je namreč toliko, da se ne vidim ven. Še dobro, da so pred izpiti novoletne "počitnice"..

Kar nekaj ljudi se je začelo pritoževati, da preveč nakladam in da je preveč za brati (jasno vsi polno zaposleni, švicajo 24/7), zato sem se odločil, da skrajšam post-e na par besed in predvsem veliko fotk in video posnetkov. Tudi jaz priznam, da ne berem preveč rad, sploh dnevnike drugih, sem se pa zato naučil ogromno razbrati iz fotk in filmov. V srednji šoli nam je dodatna doza pameti še posebej prav prišla, ko smo se pred testom iz rimske zgodovine, namesto za knjige in učbenike, odpravili v kino gledati Asterixa..

Še dolg od zadnjič - video, kako se v Atenah nagrajuje anaerobni intervalni trening..

Na obali so sončni zahodi res čudoviti. Čeprav je zakulisje sivo, glasno in umazano, je pogled na vaitapu najmanj čaroben. Tega ne vidiš "doma". In navkljub temperaturam krepko pod 18, se ljudje še kar namakajo. Slava jim..

Zabavamo se na recept, ki nam ga predpiše bankomat, ob dvigu gotovine. No, saj ne da smo v kakšnem pomanjkanju promilov, ampak za vsak dan pa tudi ni. Na jago se najraje podamo ob petkih. In epilogi so vedno za v album..

Fixie!

Athens University of Economics and Business

petke + odsevnik = fetiš

Z novo, čistokrvno francosko ekipo, se zadnje čase veliko družimo. Pred kratkim smo šli na izlet v mesto Marathon. Žal nismo našli.. no, ne vem čisto točno, kaj smo iskali, ampak našli nismo nič. Razen lepe obale in kamna, ki označuje točko, od katere se vsako leto za 80€!! na originalno maratonsko razdaljo poda ogromno tekačev. Jaz sem se odločil, da izkoristim "once in a lifetime" priliko in to traso prehodim enkrat do Februarja.. več o projektu kdaj drugič..

Na ulicah Aten se v zadnjih dneh nevarno kopičijo smeti. Ampak to ne tako, kot pri nas, ko je smetnjak zvrhano poln, pa si Janez ne upa položiti vrečke poleg, ker bi ga lahko pri tem dejanju videl sosed, ki bi lahko sosedu od soseda povedal kakšno žuftno o sosedu Janezu. Tukaj? Samo bacaj, sine..

Dexter was here :)

Francozi so ena čudna pasma. No, prijetno čudna. Verjetno se zato z njimi še nekako najbolj ujamem. Vrhunska muzika, fino vino, odlična hrana in izčrpna debata. Tako smo preživeli tudi včerajšnji večer na "french dinner". Dečki so pripravili Crepe - najprej slane s salamo, sirom in paradižnikom, nato pa še sladke z bananami, čokolado in kislo smetano.. mmmm..

Danes sem "neuradno" bolan, ležim doma že cel dan, se nacejam z vodo in čakam na jutri. Upam, da sem samo izčrpan od vikenda, faksa ter slabe hrane in da bo nov dan v novem tednu prinesel.. nekaj novega v moj imunski sistem :)