Minuli vikend sem se na Nikosovo povabilo (kar Nikos Compex mu bom rekel, ker poznam trenutno dva, da ne bo zmede - tisti drugi je pa Nikos Alpinist) udeležil športnega sejma. Kot zastopnik Compex-ovih mišičnih stimulatorjev za Grčijo, je na stojnici ta vikend branil barve najboljših. Spoznal sem ga s pomočjo strica Andreja, ki je "gazda balkana", kar se tiče nordijske hoje, Compex-a in Polar-ja. Sejma "Bike&Run Expo" sem se udeležil kar s slinčkom okoli vrata. Točno sem vedel, kaj pričakovati, zato sem "po nesreči" pozabil kreditno kartico doma. Ne bom dolgovezil, naj raje fotke povedo svoje. Je bil pa tole pravi psiho-test.. toliko časa že sanjam in maštam o enem pravem, 3 urnem treningu v mrazu, z vmesnimi postanki na Petrolovi vroči čokoladi in kavi iz avtomata.. Cikava, Ratež, Šentjernej, Kostanjevica, Cerklje, Brežice, Krško, Sevnica, Bučka, Škocjan, Otočec, potem pa dooooooolg, vrel tuš s čajem.. mmmmmm.. definitivno boljše kot mokre sanje!

Dino bi rekel "Svakoga dana, u svakom pogledu, sve više napredujem!" in potem sledi še dušoparajoča in je dan popoln in Kusturica car! Ali namesto uvoda..

Zadnje dni je pestro. Na faksu se nagiba v fotofiniš, tako da večino prostega časa preživljam za tipkami. Še dobro, da mi družbo dela zvesta nočna spremljevalka - g. šalčka kofetka..

Za konec tedna sem si (za nagrado) privoščil nočni potep s štajerskim Superman-om. Res je, da nisem bil najbolj pri volji, a se do sedaj še nisva uspela dobiti na klepetu, tako da povabilu (brez izgovora) nisem mogel odbiti. Že po dobrih petih minutah odiseje se je "fscalo" in ni odnehalo, dokler se nisem zgodaj zjutraj utrujen zvrnil v posteljo. Vmes smo večino časa preživeli pod plinskim grelcem zraven kioska s perčki za 1€, tako da je bila zabava popolna. Med potepom smo se morali prav kaskadersko izogibati ogromnim kupom smeti, ki se še kar kopičijo. Menda so se komunalci odločili, da hočejo manj mastno hrano v menzi ali nekaj podobnega, saj štrajkajo že drugi teden. Med bivakiranjem pod grelcem je mimo prineslo še g. Bangladeša (ki nam je na vsak način poizkušal prodati dežnik) s katerim smo kasneje tudi padli v izčrpno debato s tremi besedami. Glavno, da smo se razumeli in vsi skupaj dobro zabavali..

V soboto "calma", večino časa s kitaro okoli vratu (jap, tudi pas sem si kupil za nagrado) in  "first time ever" skype live koncertom!! Oči in jaz na kitari, mami in sestrca pa v terci. Skratka, dobra doza smeha. Plana za nedeljo nisem imel, sem si pa potiho želel spet na potep..

Sončna nedelja, to smo pogrešali!! Zmažem fruštk, navlečem opremo in odrinem proti Penteli-ju. Sem poklical Nikosa, če se mi pridruži, pa je imel že plane za neko plezarijo. Ker sem med zadnjim vzponom lutal ko majmun, sem ga seveda še poprosil za pomoč pri iskanju dobrega izhodišča, kar me je na koncu pripeljalo čisto do vznožja. Kljub temu sem se junačko izgubljal in iskal pravo pot, tako da je bilo spet pestro. Brezpotja surova in večinoma neprehodna, jaz pa odločen da pridem na vrh in da potem sestopim po pravi poti. Tokrat žal do vrha nisem prilezel, saj sem spet prepozno odrinil od doma in me je ob 15:00 alarm opozoril, da se bo potrebno obrniti. Upam, da gre v tretje rado in da bo naslednji naskok narejen po pravi, markirani poti. Kjub vsemu, lep sončno-oblačen dan in akumulatorji zvrhano polni. Neverjetno, kaj lahko svež zrak naredi človeku..

Med tednom sem uspel sklamfati tudi dva filmčka. Skrajni čas, da se spravim na Adobe Premiere, ki omogoča kaj več, kot cut-paste-edit. Ampak, za domače, za fene in za prisotne je tudi to nekaj. Sploh zato, ker sem znan po tem, da karkoli naredim, nikoli ne pride do teh, za katere je bilo to narejeno. Vem da to ni prav, ampak doma enostavno ne najdem miru in časa. No, tukaj je časa in mira dovolj, za vse stare grehe..

PRVI je iz ene lušne triatlonske tekme, na katero smo šli enkrat sredi avgusta švicat Marko, Nejko in jaz. Pravijo, da je bil to 2. belokranjski triatlon, čeprav vsi dobro vemo, da je pravi in edini belokranjski, že skoraj 10 let, Borisov. A smo šli vseeno malo pofirbcat. Toliko športnih entuziastov, ki bi se bili pripravljeni spopasti s plavanjem, kolesom in tekom iz čiste zabave, še nisem videl na enem mestu. Tudi tekma je bila predvsem rekreativne narave, super šprint razdalja, tako da smo se ravno dobro zalaufali, pa je bilo konec. Več ob unikatnem videomaterialu iz rok moje Mojčke.

DRUGI in TRETJI je nastal na tradicionalnem družinskem žuru, ki je končno dobil svoje originalno ime (kot vsak pošten žur) - ŽLAHTA NA KUP! Kaj na rečem, tako kot se znamo mi zabavati, se zna malo kdo. Kontrabas, harmonika, 6 kitar, violina, svakojaki šejkerčki in kompletni mešani pevski zbor z 8 urnim repertoarjem je nekaj, kar je treba v življenju enostavno doživeti. V letošnji žur so za mojo dušo dodali še presenečenje - ščepec grških/avtorskih in čisto pravi Sirtaki. Zame nepozaben poslovilni žur, za vse ostale pa še en fantastičen družinski "get together". Malo je žlaht, ki se tako rada dobi in veseli, čuti, igra in poje. Rad jih imam, čisto vse po spisku. Ooooo :)