torek, 1. december 2009



EL FINITO!! Matr, dva dni sem se jebal z "muvimejkerjem", youtube copyright pravili in nastajanjem filmčka o pričujoči zgodbi.. ampak vredno vsake sekunde. Najprej background story..

Letos se je konec poletja, natančneje 20.9. na Krku odvijal 2. Triatlon Krk. Lani sva na tej tekmi z Miho Kapšem zaorala ledino v Olimpijsko distanco, letos pa je to v polnem sijaju uspelo tudi mojemu "atatu" Markotu. Čeprav sem celo sezono upal, da bom lahko letos poizkušal izboljšati lanski rezultat, mi je poškodba komolca to vztrajno onemogočala. Nazadnje sem se odločil, da pred odhodom v Atene raje naredim terapijo in s treningi nadaljujem tukaj..

Miha je letos res treniral kot životinja. V TKLJ je postal "zajec" v bazenu, s kolesom je rastural vse od Krvavca do Novega mesta, kot tekač se je pa dokazal že kot dečko, saj je med drugim rušil tudi državne "omladinske" rekorde na srednje proge. Na tekmo je bil odlično pripravljen, le tekaške treninge mu je onemogočala poškodba ahilove tetive, ki ga muči že od takrat, ko je nehal profesionalno kot tekač. Na tekmi je iz vode prišel 10. s časom nekaj čez 25 minut, kar je fantastično za 1500m progo na odprtem. Na največje razočaranje predvsem navijačev, je po dobrih 5 minutah na kolesu padel. Na srečo je bolj kot sebe, poškodoval sprednjo feltno in Šimetovo škarpo. Ko so ga poflajštrali in zaflikali je z nasmeškom na obrazu preostanek dneva preživel z nami v avtu, evforično navijal za ostale borce na progi in na koncu celo odtekel 10 km z Markom z ramo ob rami. Kaj takega je zmožen samo velik človek in pravi športnik, kar Miha zagotovo je. Čeprav sva se letos zaradi spleta okoliščin videla le par krat, sem vesel in ponosen, da lahko rečem, da je moj zelo dober prijatelj.. takih je res malo..

Tudi Mark je letošnjo sezono ogromno napredoval. Predvsem z rednimi poletnimi plavanji in mučnimi treningi na biciklu, je napredoval iz tekača na dolge proge v pravega triatlonca. Zadnih nekaj let je počival tudi kot tekač, saj je imel preveč posla s sajenjem kaktusov in oživljanjem ribnika na terasi (hehehe), predvsem pa zaradi poškodbe kolena, ki se mu je do lani, vlekla kar nekaj let. Razen občasnih spomladanskih treningov teka in plavanja, predvsem zaradi Borisovega triatlona, ni kaj dosti migal. No, letos je ogromno časa preživel v bazenu in na kolesu, kar se mu je na Krku zagotovo obrestovalo, saj je na svojem debiju postavil čas 3:26:08! Tekma na Krku velja za eno najzahtevnejših, predvsem zaradi kolesarskega dela. Ta na določenih točkah prisili kolesarje, da sestopijo s kolesa in ga rinejo, dokler se naklon ne zmanjša do neke normalne mere. S tem nastopom je Marko več kot odlično debitiral na Olimpijski razdalji (1500m plavanja, 40km kolesa in 10km teka) ter tako več kot uspešno odkljukal cilj ali bolje rečeno "vmesno postajo" za leto 2009..

Še enkrat, obema iskrene čestitke za celo sezono, za vse ure, preživete v bazenu, na kolesu in v teniskah, za vsa odrekanja, ki jih ta šport zahteva in za odlično predstavo, ki sem jo kot navijač lahko spremljal. Za nagrado sem vama sestavil tale video, za katerega verjamem, da bo služil kot lep spomin na dosedanje dosežke, predvsem pa kot odličen  motivator za dolgo "aerobno" zimo in predvsem še boljše dosežke v sezoni 2010.. Se vidimo!! :)

POVEZAVA NA VIDEO TUKAJ!!!!

nedelja, 29. november 2009

Z domačimi sem vedno manj na vezi. Zgleda, da se čustva s časom umirijo, življenje pade v nov ritem in vse se nekako spet uredi, v novem okolju med novimi ljudmi. Če je na začetku vse skupaj zgledalo kot nekakšen "sistem error", se življenje zdaj uvaja v nov sistem, nove rituale. Še pred nekaj tedni je vse skupaj delovalo kot nekaj mesečne počitnice, zdaj pa se pravljica spreminja v skoraj prisilno delo v tujini. Predvsem zaradi bližajočega se izpitnega obdobja. Pred dnevi sem si dokončno izboril opravljanje 6. predmeta, za kar mi je zdaj skoraj malce žal. Obveznosti je namreč toliko, da se ne vidim ven. Še dobro, da so pred izpiti novoletne "počitnice"..

Kar nekaj ljudi se je začelo pritoževati, da preveč nakladam in da je preveč za brati (jasno vsi polno zaposleni, švicajo 24/7), zato sem se odločil, da skrajšam post-e na par besed in predvsem veliko fotk in video posnetkov. Tudi jaz priznam, da ne berem preveč rad, sploh dnevnike drugih, sem se pa zato naučil ogromno razbrati iz fotk in filmov. V srednji šoli nam je dodatna doza pameti še posebej prav prišla, ko smo se pred testom iz rimske zgodovine, namesto za knjige in učbenike, odpravili v kino gledati Asterixa..

Še dolg od zadnjič - video, kako se v Atenah nagrajuje anaerobni intervalni trening..

Na obali so sončni zahodi res čudoviti. Čeprav je zakulisje sivo, glasno in umazano, je pogled na vaitapu najmanj čaroben. Tega ne vidiš "doma". In navkljub temperaturam krepko pod 18, se ljudje še kar namakajo. Slava jim..







Zabavamo se na recept, ki nam ga predpiše bankomat, ob dvigu gotovine. No, saj ne da smo v kakšnem pomanjkanju promilov, ampak za vsak dan pa tudi ni. Na jago se najraje podamo ob petkih. In epilogi so vedno za v album..








Fixie!


Athens University of Economics and Business





petke + odsevnik = fetiš












Z novo, čistokrvno francosko ekipo, se zadnje čase veliko družimo. Pred kratkim smo šli na izlet v mesto Marathon. Žal nismo našli.. no, ne vem čisto točno, kaj smo iskali, ampak našli nismo nič. Razen lepe obale in kamna, ki označuje točko, od katere se vsako leto za 80€!! na originalno maratonsko razdaljo poda ogromno tekačev. Jaz sem se odločil, da izkoristim "once in a lifetime" priliko in to traso prehodim enkrat do Februarja.. več o projektu kdaj drugič..











Na ulicah Aten se v zadnjih dneh nevarno kopičijo smeti. Ampak to ne tako, kot pri nas, ko je smetnjak zvrhano poln, pa si Janez ne upa položiti vrečke poleg, ker bi ga lahko pri tem dejanju videl sosed, ki bi lahko sosedu od soseda povedal kakšno žuftno o sosedu Janezu. Tukaj? Samo bacaj, sine..





Dexter was here :)



Francozi so ena čudna pasma. No, prijetno čudna. Verjetno se zato z njimi še nekako najbolj ujamem. Vrhunska muzika, fino vino, odlična hrana in izčrpna debata. Tako smo preživeli tudi včerajšnji večer na "french dinner". Dečki so pripravili Crepe - najprej slane s salamo, sirom in paradižnikom, nato pa še sladke z bananami, čokolado in kislo smetano.. mmmm..






















Danes sem "neuradno" bolan, ležim doma že cel dan, se nacejam z vodo in čakam na jutri. Upam, da sem samo izčrpan od vikenda, faksa ter slabe hrane in da bo nov dan v novem tednu prinesel.. nekaj novega v moj imunski sistem :)