Če ne bi bilo Šinija, ki me vedno spravi v smeh in dobro voljo, pa po navadi tudi v kakšno neumnost, verjetno ne bi danes tipkal nove objave. Nekako ne najdem besed, s katerimi bi opisal zadnje dni. Saj ne, da ni pestro, samo se mi zdi, da se samo trudimo, da mine dan. V pričakovanju izpitov in deadline-ov za še zadnjih 5 seminarskih. Skrajni čas, da mine..

Novoletno rajanje smo preživeli. Smo. Pač, v družbi ljudi, ki smo tukaj, v istem sozu. Nam je pač namenjeno, da se družimo. V domačem okolju dvomim, da bi se navdušeni vabili na kave. No, ampak tako je, take it or leave it. Zadnja zabava leta se je začela na vrhu Aten, kjer smo šli še zadnjič pomahat sončku, nadaljevala na kofetkih in kozarčkih v centru mesta in končala na trgu Sintagma, pred Grškim parlamentom z primernim ognjemetom (grška blagajna je tako prazna, da je to edino pravilno, pa tudi na splošno se mi zdi "vlaganje" v novoletni ognjemet največja neumnost daleč naokoli - po navadi se že po 1 minuti, zaradi dima, nič ne vidi in ostane samo še meglen disco efekt). Med potjo domov sva srečala še dva izgubljena Američana, ki sta navrgla besedo, ki je dala besedo.. in tako smo končali pri nas na šampanjcu in mučni debati. Kakorkoli, mene je "nevljudno" zmanjkalo in sem se ves presrečen odvlekel do svoje postelje..

Alex je hotel še isti dan v Halkido k svoji familiji, čemur sem se seveda, revež kakršen sem bil, upiral z vsemi štirimi. Pa ni zaleglo. Na koncu sem celo njega prepričal, da komaj stoji in da mu bo glava vsak trenutek eksplodirala, a se enourni vožnji kljub temu ni odrekel..

Pri njegovi babici in očetu je vedno pestro. Zakaj? Oče je glavni mafijaš daleč naokoli. Večino časa je pod vplivom, podnevi spi, ponoči pa "gembla" (ne vem kako se reče). Sicer je precej zabavno opazovati njun "prijateljski" odnos (saj takega človeka niti ni možno smatrati kot očeta), fotrove štose in trike. Teh je poln. Skratka, star, odslužen tovornjakar, ki čaka na.. Na to, da podeduje mamino stanovanje, da bo lahko enkrat konkretno stavil v igralnici, najbrž, kaj pa jaz vem. Ko sva bila tam prvič na obisku in sem to prvič doživel, mi je bilo takoj jasno, zakaj je Alex tak, kakršen je. Njegove mame sicer nisem nikoli spoznal, samo kolikor mi je znano iz debate (mama je bila priča Alexovi bivši dolgoletni noseči punci na poroki, za katero njeni starši niti vedeli niso), tudi tam ni vse pod streho..

Zadnjič sem se, zavoljo ranjene morale pohecal, da se bom tukaj zagotovo nažural za celo leto naprej, tako da bo potem mir. Prestar sem že, za tak tempo. In prebrihten. Vedno, ko se gre na žur, pustim levo hemisfero doma, na varnem, da se ne pokvari ob vseh teh "akcijah"..

Tako, Šini zadovoljen (čeprav nisem pisal o jamah ali klobasah), jaz pa odkljukal to "obveznost". Trenutno mi ne gre tole tipkanje, pa tudi v gušt mi ni. Mogoče bo med izpiti spet zabavno pametovati na tipkah, zdaj pa zgolj za cifro..

Vsem, ki tega niste začutili platonsko, sporočam še (pisno), da vas imam rad in da vas pogrešam. Še vedno sem mnenja, da je sreča najbolj celovito čustvo, da je biti srečen najbolj popolno stanje (če je lačen človek, v takem stanju srečen, potem ne potrebuje hrane) in da je to stanje nekaj, kar lahko vsak doseže. Če boste srečni, drugega ne boste potrebovali. Če boste srečni, bodo srečni tudi ljudje okoli vas in seveda (egoistično) jaz. Ne uspe vsak dan, ne uspe vsak mesec.. pa naj vam v 010 uspe čim večkrat! Živeli!