Kako lepo je, ko ne rabiš početi nič. Nekako v tem sloganu je minil vikend in kot sem že omenil, včeraj je bil petek in jutri bo sreda.

Kljub odličnemu počutju v popolnem brezdelju sem se danes, ob polčasu padavin, zavoljo zdrave morale, odpravil na eno dobro kavo in manjši potep (raztegnit zategnjene noge od včerajšnjih vaj). Še Iztok ve, da "ni zdravo uostat prou ceu dan doma in da je dobru nardt tku pred spanjem enu paseđatu". Kam drugam, kot na vrh hribčka. Pogled me vedno znova fascinira. Ko se ti enkrat odpre takšen razgled ostane še tako omamna sladica brez pravega pomena (razen prekmurska gibanica). Spodaj je fotka za tiste, ki ste se kdaj na Marofu zavrteli za 180.. nad Atenami..

Veliko časa preživim za ekranom. Sicer ne vem, kaj te kvalificira v odvisnika, ampak brez interneta bi tukaj težko funkcioniral. Pa ne zaradi ostajanja stika z domačimi ali virtualnih skupnosti, ampak zaradi informacij, ki samo čakajo na nekoga, da jih poišče. Tako sem danes naletel na zanimiv članek o tem, kako lahko dolgoročno proteini škodujejo možganom (pri poizkusu so pri miših, ki so jih hranili z izdatnimi količinami proteinov zabeležili 5% lažje možgane, kot pri kontrolni skupini, hranjeni z OH in mastmi) in lahko povečajo možnost, da obolimo za Alzheimerjevo boleznijo. Prav tako sem odkril kar nekaj zanimivih, poučnih, fascinantnih, uporabnih, sočnih (kje bo talefrajer pristal, pojma nimam), smešnih, butastih, lušnih in še bolj lušnih (pa naj še kdo reče, da triatlon ni navijaški šport :) - btw je pa Desiree leta 2006 osvojila 2. mesto na Hawaii-ih, tako da..).

Sicer že cel vikend govorim, kako se bom spravil za knjige, pa mi nekako ne uspeva.. no ja, pa saj ne gori voda.. še! Aja, pa "izdelek" je prispel v Grčijo in je (na srečo) že mimo carine, nekje na poti do nabiralnika.. :) kaj in kako pa ob primopredaji..