Za uvod povzetek vikenda. V petek siesta, v soboto pa počitek po naporni siesti. Pa ni bilo čisto tako. V soboto se je Alex, kot vsak dan do danes, dogovoril s prijatelji, da se dobijo, potem pa mene masira, da grem zraven, ker je drugače njemu dolgčas. Pa se je ob mojem že-ne-vem-katerem negativnem odgovoru znašel in italijane povabil k nam domov. Pricapljala sta Marinka in Stefano, vsak s svojo četrtinko uvodnega kursa angleščine v žepu, in smo odprli pive. Po dobri uri ogrevanja okoli 1h zjutraj pade odločitev, da gremo "na packe". Prepričamo še Niki in že smo v metroju. Nedaleč stran je res zanimiv prostor, ki ob izdatni megli liči na metelkovo, nabit s fensi lokali. V enem ZZ Top, v drugem Abba, v tretjem Gasolina, v četrtega pa mi. Nek smešen tehno, vsi v oblekah, vse pa na pol gole. Na vhodu, dva izrodka s prevelikim obsegom vratu za serijsko številko kravate, ki nevarno premerita vsakega od pete do glave, vsako pa samo od pasa do vratu. Mislim, da nam je bilo kar vsem rahlo neprijetno, po moje predvsem zaradi pomanjkanja promilov v obtoku, zato ne bodi si ga len, takoj za šank. Tam pa logistika na vrhuncu..

Ker se zaenkrat še počutim kot na počitnicah na morju, rad malo eksperimentiram in si privoščim kaj novega. Zato se odločim za Juice-vodko, klasiko med "hitro učinkovitimi" tekočinami, ki si jo, vsaj v Sloveniji, privošči veliko omladincev. Najbrž se sprašujete, zakaj to izpostavljam? Zato, ker je poceni! Guess again.. Najprej sem se rahlo nasmehnil, ker sem bil prepričan, da se heca. Potem sem ga še dvakrat vprašal, če mi je računal samo mojo pijačo. Potem sem hotel preklicati naročil, a ko sem videl, da je začela možakarju utripati vratna žila, sem le pljunil.. 8€.. za Juice-vodko.. Seveda sem se s tem zadovoljil za nadaljnih 5 ur cepetanja ob dokaj prijetnih zvočnih vibracijah in malo manj prijetni izostreni sliki..

Zanimivo je, kako se podobni ljudje med sabo povohamo. Zase lahko trdim, da imam ta občutek za ljudi že od nekdaj. Enostavno vem, kaj lahko od koga pričakujem, kakšne vzorce obnašanja ali vrednote in kakšne reakcije na določene impulze. Obstajajo seveda tudi tisti bolj skrivnostni, a glavnina je znana. Prav zanimivo je, predvsem v neznanem, novem okolju, spoznavati ljudi. In res spoznaš svašta. Na srečo, sem danes spoznal sošolko, ki se mi je že od prvega dneva zdela zanimiv lik. Med predavanji vsakih 5 minut potegne iz torbice majhen blokec in barvice in si nariše nekaj lepega, včasih napiše stavek ali dva in pospravi blokec nazaj. Očala po zadnji francoski alter modi, seveda prevelika. V pusti sivi oblekici, ki ne doseže kolen in na pol spetimi lasmi, zgleda kot iz stranske vloge mladinskega "art" celovečerca.

Mimogrede, imam manjšo težavo s spoznavanjem novih ljudi. Ne vem zakaj, ampak mi to predstavlja veliko muko. Morda zaradi klišejskih vprašanj, mogoče zaradi že stokrat slišanih odgovorov, iz katerih v bistvu nikoli nič ne izveš. Samo nepotrebni novi podatki, za katere je prostora zmanjkalo že pri uvodni uri zgodovine v srednji šoli. Dany, Marlies, Jorgos, Monica, Alen, Kively, hmbrle hmbrle.. Ljudi, ki mi niso zanimivi, si ne zapomnim. Mogoče se mi zato zdi "prisilno spoznavanje" še posebej mučno, ker že preden stegnem roko vem, da si ne bom zapomnil imena, kaj šele njegove/njene najljubše barve.

Pri Magdot je bilo seveda drugače. Francozinja, zanimiva na 100 metrov. Med pavzo predavanj Personal Selling and Sales Management (eden boljših predmetov tukaj) sem se pred objektom (kot bi se izrazil famozni Karlito) osamljeno prestopal, kot zadnji praslovan na suhem, s čimer sem ji po moje padel v oči. Pogumna punca (take mam rad, ker sem jaz po navadi reva) je pristopila in izdavila tradicionalno/internacionalni hellowhatisyournameand.. Juri from Slovenia :) Mislim, da bom o najinih skupnih dogodivščinah še pisal. Rabim eno prijateljico, za klepet v parku, za kofete med pavzami, za izlet na otok, za unikatne žure, za.. nekaj edinstvenega, nekaj neponovljivega. Tega mi tukaj, sploh v družbi tipičnih in stereotipnih, manjka.

Danes gremo s faksom na ekskurzijo. Mislim, da je popolnoma brezpredmetno razpredati kam, ker itak vsi vemo, da če se gre s študenti kam na izlet, se gre v vinsko klet. Pa mogoče še v kakšno večje podjetje, pogledat kako se stvarem streže v praksi. Ampak se potem v vsakem primeru najde nekje blizu še eno vinsko klet, tako da si študentje vsaj zapomnijo, da so bili sploh kje na ekskurziji. In kdo je najdlje bruhnil. In da so na avtobusu scali v flaše od Fruca, ker šofer ni hotel ustaviti vsake 5 minut. Jupi ja jej..