Danes se je opogumil sonček. Posijal je za par minut, ravno prav, da se spomniš, da je življenje lepo in da se z nasmeškom odpraviš kofetku naproti. Dolgo branje Mora v zavetju tople kafane, med tem, ko zunaj tapridni odmetavajo sneg, je zame nekaj neprecenljivega. Če je zvočna kulisa lokala na zmernem nivoju, si najraje vtaknem slušalke iz katerih se opojno vije klapski zvok mandrača, vetra in soli in pričara neponovljivo izkušnjo.

Skopje je pokrito s snežno odejo, ki zagotovo zakrije kakšno pomanjkljivost. V tej preobleki je mesto prijetno, spominja na prizore iz novejših jugo filmov tipa Rane ali Munje. Ljudje prijazni in oboroženi z nasmehom. Veliko je tudi lačnih, premraženih uličnih postopačev, ki v teh hladnih dneh, bijejo težke bitke..

Včeraj sem odkril kantavtorja, ki iz ogromne mase podobnih, vidno izstopa. Jose Gonzales s klasično kitaro zveni premočno. Med brskanjem po tubi sem odkril video spot za komad Cycling Trivialities, ki me je po dolgem času res dotaknil in pustil obnemelega. Bližajo se dnevi, ko se leto bliža h koncu, ko so bitke več ali manj dobljene, ko se lahko ustavimo in obrnemo nazaj, ko lahko potegnemo črto pod vsem, kar nam je uspelo ali spodletelo. Naj bo tale spot pokazatelj, da se imamo v Sloveniji res lepo. Da živimo mirno, polno življenje, s trdo streho nad toplim domom. Da so ovire, ki jih premagujemo mi, mnogo nižje kot ovire, ki ubijajo ljudi po celem svetu. Ko se vam bo naslednjič kaj zdelo nepravično, nepremagljivo hudobno ali kruto, se spomnite na ljudi, ki trpijo samo zato, ker nimajo druge možnosti. Lačni in preganjani, pretepeni in izločeni, osovraženi brez razloga, čakajo na nov dan. V status quo se večina rodi, brez izhoda, brez prihodnosti, brez kakršnihkoli možnosti za boljše življenje. Vsi mi jih imamo neskončno veliko. Cenite to, izražajte ljubezen do ljudi, povejte bližnjim, da jih imate radi, živite življenje polno, ker vam je to dano, bodite srečni in s tem osrečujte ostale!!